Intervju z vodjo Planeta Tuš

Urban Majcen, vodja kinematografov Planet Tuš, za Delo

Nabrušeni za tržni boj in proti monopolu

avtor: Klemen Kleč

Pred kratkim so v Novem mestu odprli drugi multikino – »Komaj čakam, da bi tudi pri nas začeli s filmi dobesedno trgovati«

Celje – Celjsko trgovsko podjetje Engrotuš je 3. septembra v Novem mestu odprlo drugi multikino, ki skupaj z nakupovalnim središčem Planet Tuš sodi v kompleks objektov projekta Portoval. V petih sodobno opremljenih kinodvoranah lahko ogled filmov naenkrat ponudijo 982 gledalcem. O delovanju njihovih multikinov v Celju in Novem mestu, načrtih širitve verige (tudi v tujino) ter vzpostavljanju konkurence med filmskimi prikazovalci na lokalnih trgih je za Delo več povedal Urban Majcen, ki je maja prevzel vodenje kinematografov Planet Tuš.

Za vami so prvi tedni delovanja multikina v Novem mestu. Nam lahko posredujete podatke o številu prodanih kinovstopnic in ustvarjenem prihodku v tem času?

Obisk prvih tednov je zelo nerealen, ker je med gledalci polno radovednežev, ki morda sploh niso redni obiskovalci. O njem bo zato realno govoriti šele po približno mesecu delovanja. Naša začetna pričakovanja so se uresničila, čeprav je začetek septembra najslabši čas za prikazovanje filmov. Takrat se namreč začne novo šolsko leto, z njim pa so povezani tudi stroški.

Lani je bilo v Novem mestu po Delu dostopnih podatkih prodanih 46.145 kinovstopnic (1,66-odstotni delež v vsej državi prodanih kinovstopnic). Zdaj boste, če vzamemo za izhodišče, da so v vsaki kinodvorani po tri filmske predstave na dan, kupcem v enem letu lahko ponudili najmanj milijon kinovstopnic. Imate za dolenjsko prestolnico morda že izdelano oceno obiska in prihodka na letni ravni?

Podatek o številu v Novem mestu prodanih kinovstopnic v lanskem letu ni popoln, saj jih je bilo precej prodanih tudi za ogled filmskih predstav, ki jih organizirajo izobraževalne ustanove. Njihovo število v skupnem letnem poročilu ni upoštevano, kar dejansko pomeni, da je bilo lani tam prodanih okoli 53 tisoč kinovstopnic. Na splošno za Evropo s Slovenijo v zadnjih nekaj letih velja, da povpraševanje bolj raste tam, kjer je bila do pred kratkim tehnična opremljenost kinodvoran slabša. Povsod drugje, kjer so imeli sodobno opremljene kinodvorane, je bila rast manjša. A rast ni odvisna le od prikazovalcev, ampak tudi od distributerjev in filmske ponudbe. To se opazi tudi pri statistični primerjavi zadnjih nekaj let, kjer je lepo vidno nihanje prodaje kinovstopnic. Mislim, da je v Novem mestu najbolj realno govoriti o približno 4-kratnem povečanju prodaje glede na povprečje zadnjih let.

Koliko gledalcev si je do danes privoščilo ogled v vašem prvem, celjskem multikinu, ki deluje že deseti mesec?

V Celju smo v tem času prodali okoli 300 tisoč kinovstopnic in s tem že presegli lanski obisk.

Tretjinska izkoriščenost ponujenih letnih sedežnih zmogljivosti Planeta Tuš v Celju pomeni krepko čez 600 tisoč prodanih kinovstopnic. Je takšen rezultat že v realnem dosegu?

Ne, še ni. Vsak Slovenec bi si moral v idealnih razmerah in v optimalni pokritosti trga v povprečju vsako leto v kinu privoščiti ogled dveh do dveh in pol filmov.

Goran Kodelja, direktor Ljubljanskih kinematografov in Koloseja, je lani dejal, da je želja filmskih prikazovalcev in distributerjev Slovencem v letu dni prodati štiri milijone kinovstopnic.

To je realna številka, ki jo je moč doseči z uporabo zdajšnjih in nekaj novih objektov. To je približno milijon prodanih kinovstopnic več kot v zadnjem letu. Ko bo multikino dobil tudi Maribor, se bomo tej številki že močno približali.

Prav otvoritev mariborskega kinocentra Kolosej z desetimi kinodvoranami je pred skoraj letom dni napovedal Sergej Racman, predsednik nadzornega sveta Ljubljanskih kinematografov in predstavnik vlagatelja KD Group. Zdaj je že znano, da se njegova napoved ne bo uresničila, ker je KD Group dala štajersko prestolnico na čakanje in se prednostno posvetila Celju. Za 22. januarja prihodnje leto je v okviru Mercatorjevega trgovskega centra v vaši neposredni bližini napovedano odprtje franšiznega multikina s petimi kinodvoranami. Zakaj naenkrat tolikšno zanimanje za Celje?

Morda zato, ker smo pokazali, da smo dobri in se znamo hitro prilagajati trgu. Projekt v Mariboru očitno res ne bo odprt novembra letos, kot so obljubljali. Predlagam, da počakajmo na četrtek, 22. januarja 2004, in vidimo, kaj se bo tega dne zgodilo v Celju.

S prihodom konkurenčnega filmskega prikazovalca se bodo dvoranske in sedežne zmogljivosti v Celju znatno povečale, čeprav so že zdaj precejšnje. Bodo distributerji kljub razmeroma nizkim prihodkom na filmsko kopijo pripravljeni v Celju tržiti posamezne filme na več lokacijah hkrati?

Moja vizija je, da bi v tem primeru film v prikazovanje dobil tisti, ki je z njim sposoben več zaslužiti. Vsak lastnik filma želi z njim čimveč zaslužiti, pri tem pa ga ne bi smel zanimati boj med Kolosejem in Planetom Tuš. Lastnika filma naj bi zanimalo le to, da bo prikazovalec za njegov film prodal čimveč kinovstopnic. Konec koncev je to velik posel, s katerim se da veliko zaslužiti. Ne bojimo se konkurence v Celju ali drugod, ker si predstavljamo, da si bo tisti, ki bo filme bolje tržil, lahko odrezal večji kos tržne pogače. Če bomo filmskim distribucijam dokazali, da smo sposobni v Planetu Tuš prodati več kinovstopnic za film kot konkurenca, ne vidim razloga, da ne bi filma tudi dobili v prikazovanje.

Kakšen bo vaš odziv, če se bo distribucija odločila, da bo v Celju svoj film tržila le z eno kopijo, Kolosej pa bo recimo njegovo prikazovanje v Celju pogojeval s prikazovanjem v Ljubljani?

V tem pogledu bi tudi mi lahko pogojevali prikazovanje v Celju s prikazovanjem v Novem mestu. Gre sicer za manjši kos pogače na slovenski ravni, pa vendar. Želimo, da bi kmalu postali filmskim distribucijam enakovreden partner kot Kolosej. Morda se bo to zgodilo celo hitreje, kot si marsikdo predstavlja. Želimo si pravičnega boja na trgu, ne monopolnega položaja.

V Sloveniji je delež prihodka od prodaje kinovstopnic, ki ga za svoj film dobi distribucija, med najnižjimi v Evropi. Boste poskušali filmske distribucije pritegniti k boljšemu sodelovanju tudi s povečanjem njihovega deleža pri delitvi filmskih prihodkov, ki danes z redkimi izjemami med posameznimi filmi znaša 40 odstotkov od prodane kinovstopnice?

Osebno komaj čakam, da bomo tudi pri nas začeli delati tako kot drugod v Evropi. To pomeni, da se bomo o najemninah za prikazovanje filmov pogajali z distributerji in s filmi pričeli dobesedno trgovati. Želim si, da bi tudi pri nas vzpostavili takšne razmere, kajti zdaj so odstotni deleži enaki ne glede na to, če v film vlaga le domači distributer ali prikazovalec. Pričakujem, da bomo kmalu lahko distribucijam nekaj ponudili, v zameno pa želeli nekaj imeti od njih. Tega seveda ne gre posploševati v smislu, da bi enostavno dvignili najemnino, ker tako ne bi naredili skoraj nič. Prodaja kinovstopnic na slovenskem trgu raste prav po zaslugi vse večjih naložb prikazovalcev, stroški oglaševanja filma v Sloveniji pa ne naraščajo v enaki meri kot obisk kinodvoran. Kljub temu ne vidim razloga, da bi prikazovalci distributerjem zbijali dobiček. Smisel vidim v tem, da se bomo takrat vsi bolj trudili, ker bomo s filmi delali tržno. Res komaj čakam, da bo takšen sistem pričel delovati tudi pri nas. Takrat se bo morda res lahko začelo upravičeno govoriti o boju na trgu.

Kje nameravate odpreti vaš naslednji multikino?

Lokacija je še poslovna skrivnost.

Želite multipleks odpreti tudi v Ljubljani?

Seveda. Zasedli bi radi vse tržne niše. Kje, kdaj in kako, pa vam še ne morem povedati.

Vedno glasnejše so tudi govorice, da nameravate odpreti tudi multikino na Hrvaškem. Boste 16 kinodvoran pod isto streho res kmalu postavili v Zagrebu?

Za zdaj je res, da se širimo. Podrobnejše informacije o novih lokacijah želimo javnosti razkriti šele takrat, ko bomo kupcem lahko kaj konkretnega obljubili. Želje po širitvi na jug so, ker si drugače verige multipleksov niti ne predstavljamo. Slovenski trg, kjer se prodajo štirje milijoni kinovstopnic na leto, je za verigo premajhen.

Kako se obnese artkino, ki deluje v kinu Metropol in ki ga je/bo finančno podprla tudi država?

Artkino je zelo negospodaren projekt. Subvencije na evropski in državni ravni so v pripravi, nekaj denarja pa že sedaj prispeva celjska občina s svojim kulturnim tolarjem. Vzpostavitev in oživitev artmreže je deloma odvisna tudi od Ljubljane, kjer naj bi kmalu odprli Kinodvor. Upamo, da bomo takrat lahko v program uvrstili tudi kakovostnejše art filme, čeprav to nikakor ne pomeni, da filmi, ki jih prikazujemo zdaj, niso kakovostni. Za uspešno izvedbo projekta artkina v Sloveniji bi se poleg Celja in Ljubljane morali v mrežo vključiti še drugi kraji, da bodo predvajani filmi na državni ravni prodali dovolj kinovstopnic in s tem omogočili normalno delovanje v mreži.